lukas-den-barber-shop

Luka Nebec

Mon, 19 Feb 2024 11:46:24 GMT

Luka Nebec: »So gospodje in gospodiči, ampak vsi morajo biti dobro postriženi.«

Luka je brivec, ki si je znanje nabiral pri mojstru stare šole. Spoštuje tradicijo in všeč mu je, da imajo stvari dušo, zato ne čudi odločitev, da je lani prevzel legendarno brivnico v Postojni. Pred kratkim nas je presenetil s starim kombijem, ki ga je preuredil v lično potujočo brivnico, v prostem času pa rad sede za volan Bolhe, še enega legendarnega vozila. Ljubezen do avtomobilov ga je najprej vodila na strojno šolo, a je hitro ugotovil, da to ni zanj. Ko se je odločil za frizerstvo, si je rekel, da bo najboljši. Rad gre čez meje. Tudi s svojim videzom.

Začniva na začetku. Kako je potekala tvoja frizerska pot? Če so moje informacije pravilne, si začel kot strojnik.

Res je, najprej sem se vpisal na srednjo šolo za strojništvo, kjer sem končal prvi letnik. Ugotovil sem, da to ni tisto pravo in se v drugi letnik vpisal na frizerski šoli. Na strojni smo bili sami fantje, na frizerski pa sem imel le dva sošolca. Ker je bilo okoli mene toliko punc, sem imel tudi malo težav v šoli, a sem se potem v tem poklicu super našel. Ko sem se vpisal, nisem vedel, kaj pomeni biti frizer. Poznal sem Matjaža Okorna in se mi je zdel velik frajer. Hitro sem videl, da ni vse tako lepo, se mi zdi pa super, da sem imel okoli sebe Matjaža Okorna in Tomaža Turka, saj sta mi dala veliko navdiha.

Sta bila ona dva kriva za prepis na frizersko šolo?

Ne, takrat ju še nisem poznal. Spustil sem se v nekaj neznanega, potem sem videl, da mi gre dobro, hvalili so me. Vedno sem si želel nekaj več. Se spomnim, da sem sam sebi rekel, če boš frizer, boš najboljši. Matjaž Okorn mi je svetoval, naj pokličem Miča, in to je bila takrat super odločitev, ker mi je dal dobra izhodišča, saj ima veliko frizerskih salonov. Veliko je odvisno od tega, kje si nabiraš izkušnje. Vsem svetujem, naj na začetku delajo v res močnem salonu, kjer dobijo zagon, da vidijo, kaj je profesionalizem in kako delati s strankami.

Kako, da si se kasneje raje odločil za delo v brivnici?

Imel sem nekaj reklamacij, za katere še danes menim, da so bile neutemeljene. Če ženska pride na barvanje in reče le, da bi bila rada rjava, ne želi pa pokazati, kakšen odtenek si želi, ne more kasneje reči, da ta ni pravi. Na koncu je bilo vse narobe in dobil sem občutek, da le plačati noče. Tudi sicer mi je šlo moško striženje bolje od rok. Prvi brivski nastop sem si ogledal v Ameriki in gospodič, ki je delal na odru clean shave, me je povsem navdušil. Tudi sam sem si želel to preizkusiti. Imel sem veliko prijateljev, ki so hodili k meni na brezplačno britje, da sem lahko vadil. Tako je bilo nekje od avgusta 2014 do junija naslednje leto, ko smo odpirali brivnico Ljubljanski brivec.

Kako je prišlo do brivnice v Postojni?

Med korono sem dal odpoved. Imel sem željo odpreti svojo brivnico in bil že v finalnem dogovarjanju, ampak je zaradi epidemije vse skupaj padlo v vodo. Brivnico v Postojni sem poznal že od prej, ko je v njej delal še Janko Ozbič. Občina Postojna je z razpisom iskala najemnika in sem se prijavil. Pri vsem skupaj mi je zelo pomagala ekipa Zavoda znanje iz Postojne. Sploh pri začetnem preskoku. V Postojni je tudi inkubator za mlade podjetnike, kjer so uspešni poslovneži z različnih področij, ki mi lahko pomagajo, svetujejo. Sedež mojega podjetja je zdaj v Postojni in načrtujemo tudi distribucijo izdelkov. Ja, je bila nekakšna usoda, da mi je prišla na pot Postojna.

Zdaj si že dobro leto v Postojni? Kako si se ustalil?

Vrhunsko je. Poleg mene sta v ekipi še Luka in Urban. Sam sem v Postojni približno polovico časa, drugo polovico pa namenjam razvijanju akademije. Kdaj jo bomo odprli, še ne vem, saj bi rad, da je akademija res vrhunska.

Koliko si imel svobode pri urejanju, glede na to, da je stavba pod spomeniškim varstvom?

Veliko stvari bi se dalo spremeniti, dodelati, po drugi strani pa je to prostor, ki ima danes 98-letno tradicijo in treba je spoštovati, kako so nekoč delali. Če so imeli drugače umivalnike, ni s tem nič narobe. Ko sem si prišel prvič ogledat brivnico, sem si rekel, zdaj se pa odloči, ali ti bo to uredu za delo ali ne. Če ti ne bo, je bolje, da takoj zaključiš. Odločil sem se, da sprejmem izziv, ker je prostor res poseben. Od takrat naprej me nič ne moti.

Poleg brivnice je tudi družabni prostor z muzejem. Kako je imeti v ponudbi tudi ta del?

To je spet ena nora zgodba, ker mene ne zanima brivnica kot frizerski salon, ampak njena zgodba. Ameriški sistem je, da z brivcem vzpostaviš določen odnos, hodiš v isto brivnico, kamor se lahko prideš pogovorit, če imaš določeno težavo, ali pa se prideš tja le usest, ko imaš čas. Da ne prideš le na določeno storitev, plačaš in greš. Želim si, da je nekaj več. Odlično izhodišče je, da je tu še muzej, kjer je predstavljena celotna zgodovina brivnice. Če nekdo pride, ga pospremiš zadaj, kjer si lahko vse pregleda in prebere. Med drugim najde tudi podatek, kakšno težo zdrži en človeški las. Tako mi muzejski del veliko pomaga.

Kakšno težo potem zdrži en človeški las?

En pramen naj bi zdržal do 100 gramov obremenitve. Glede na število las so ocenili, da bi lahko človeški skalp nosil težo dveh slonov.

So se že navadili, da se pridejo samo malo usest in poklepetat?

Zaenkrat tega še ne spodbujamo, ker se nam je lani poleti zgodilo, da je želelo hkrati več ljudi vstopiti, ampak zaradi omejitev niso smeli. Smo zelo veseli obiskovalcev, jih pa zaenkrat javno še ne vabimo, ker še ne vemo, kaj bo prinesla jesen. Ko se to obdobje zaključi, bomo imeli tudi dodatno ponudbo, da se bodo res lahko prišli le malo sprostiti, uživati, se pogovarjati. Po drugi strani pa potrebuje Slovenja še malo časa, da se navadi na takšen pristop.

Praviš, da predstavlja pogovor pomemben del obiska brivnice. Je tudi to nekaj, česar se brivec lahko priuči?

Definitivno se lahko priučiš. Če ne drugega, si lahko zelo dober poslušalec in imaš tak tip strank, ki le govorijo ali pa si skupaj z njim tiho. Imam že kar nekaj kilometrine in z nekaterimi imam že zelo dobre odnose. Ravno pred kratkim mi je stranka rekla, da se ji ne da pogovarjati, ko pride. Tudi to rad slišim, saj smo si različni.

Kateri predmet te v postojnski brivnici najbolj navdušuje?

Vsekakor bi izpostavil brivske stole, ker so iz leta 1936. Pripeljali so jih iz Parme, zraven je prišla ekipa, da jih je sestavila, zanje so morali vzeti kredit. Zanimivi so različni čopiči, britve, star bojler, ki je zelo atraktiven. Imamo tudi električni pralni stroj iz šestdesetih let. Vsekakor pa je zanimiv tudi gospod Janko Ozbič, 96-letni brivec, ki še vedno pride in kaj pokomentira.

Kdo so tvoje stranke?

Razpon je zelo širok in se je zaradi Postojne še razširil. Večinoma so poslovneži. Prihajajo tudi študenti in osnovnošolci. Pri nas je le moško striženje in ni posebne cene za otroke. So gospodje in gospodiči, ampak vsi morajo biti dobro postriženi. Meni kot otroku ni bilo všeč, da sem pri frizerki povedal svoje želje, a sem kljub temu prišel domov postrižen kot vedno, zato sem se odločil, da bom to popravil. V Postojni je torej enotna cena striženja za otroke in odrasle. To je trenutno 20 eur. Mi je všeč, da si vzameš čas in je gospodič postrižen kot je treba. Nasmehi na koncu veliko povedo.

Sedijo na konjičku?

Odvisno. Pridejo tudi petletniki, ki si želijo biti na velikem stolu.

Imel si mentorja iz Srbije.

Veljo Ružič je legenda in brivski mojster, ki mi je veliko dal. V Ameriki sem se nekaj stvari narobe naučil in povedal mi je, kaj še lahko popravim, kaj bom imel težavo popravit, ker sem narobe stal. Brivstvo je tradicionalen poklic in obstaja razlog, zakaj greš stranki vedno iz desne proti levi in ne obratno. Lahko greš z leve, saj ni s tem na nek način nič narobe, ampak ne delaš tako, kot so to počeli nekoč. Takrat so bili vsi desničarji. Stali so na strankini desni strani in jo med britjem počasi obračali. Brivec se ne premika. On je gentleman. Stoji poleg in ni ukrivljen med delom. Če se brivec premika okoli stranke, bo po vsej verjetnosti ves ukrivljen, da pride do določenih delov. Če dela na eni strani, lahko vse opravi zelo elegantno. Za vse te detajle sem zelo hvaležen Velju.

Si desničar?

Sicer sem levičar, ampak kar se brivstva tiče, delam vse z desno roko. Veljo je šel čez staro šolo, kako se pravilno drži čopič, kako dolgo se dela peno. Medtem, ko mažeš peno, naj bi pokadil eno cigareto.

Kadiš?

Ne, ampak takrat sem. (Smeh.) Super bi bilo, če bi lahko imeli v stolu gostje še pepelnik, ampak ko razmišljaš malo širše, le ne bi bilo dobro, ker bi potem vse smrdelo. Bi bil pa zelo nostalgičen moment.

Imaš svojevrsten stil. Nosiš klobuke in obleke.

Klobuke sem si vedno želel nositi. Oče mi je vedno govoril, da bom zaradi njih plešast. V eni fazi mi je bilo vseeno in sem jih začel nositi, ker so mi všeč.

Tvoje obleke so zelo drugačne. Najbrž so narejene po meri.

Zdaj mi vse obleke naredi Sanija Reja, ki je naša vrhunska oblikovalka in razume moj stil. Neprijetno je, če imaš v trgovini kupljeno obleko, ki ni črna, ampak na nek način posebna, in potem prideš nekam, kjer je še nekdo v enaki obleki. Odločil sem se za obleke, narejene po meri. Zdaj imam eno v roza barvi in ko sem videl blago, sem si takoj rekel, to je to. Všeč mi je, da grem čez neke meje.

Tvoja strast so tudi avtomobili. Kako si prišel do legendarne Bolhe?

Ko sem bil majhen, jo je imela moja mami in zato sem si jo vedno želel. Prvo sem si kupil pred petimi leti. Imel sem jo dve leti, a se nisem veliko vozil z njo. Ko sem kupil Chevroleja, sem jo prodal, a sem imel potem slabo vest, ker zanjo niti nisem dobil veliko. Čez čas sem izvedel, da ima nekdo Bolho, ki je bila leta 2000 obnovljena, pobarvana, zavita v folijo in spravljena na podest v delavnici. Šel sem jo pogledat in kmalu je bila moja. Zdaj se vozim z njo po Ljubljani in super dela. Narejena je bila leta 1993, kar je moj letnik, in to ji da še posebno težo.

Pred kratkim si javnosti predstavil kombi, ki si ga predelal v potujočo brivnico. Od kje ideja?

Matjaž in Mitja sta mizarja, ki sta zame veleuma mizarstva in vse izdelujeta iz masivnega lesa. Matjaž mi je že pred leti predlagal, da bi naredili brivnico v starem avtodomu, ampak očitno še ni bil pravi čas. Med korono sem začutil, da je čas za realizacijo ideje.

Si imel že od začetka v mislih ta model kombija?

Najprej sva nameravala kupiti starega Mercedesa. Ko sem vstopil vanj, razširil roke in se dotaknil sten, sem vedel, da bo prostor premajhen. Iskali smo naprej in Matjaž je našel Chevroleja, ki ga imam zdaj. Najprej nisem bil prepričam, saj sem mislil, da bo predrag. Vseeno sem poklical lastnika in cena je bila sprejemljiva. Ta avto ima določeno vrednost. Je letnik 1971 in ima dušo, kar mi je zelo pomembno. Večkrat sem že omenil, da stvari ne delamo z denarjem, ampak s srcem.

Prenova kombija je bil najbrž velik zalogaj. Kako dolgo je trajala?

Dobri dve leti. Za to sem delal 15 let. Morda bi kdo rekel, da je to prevelika investicija, jaz sem videl potencial in še vedno ga vidim. Je nekaj novega. Predelali smo ga, da se streha dvigne za 40 cm in je stojna višina. V njem je vsa oprema, ki jo potrebuje brivnica. Imam tudi toplo in hladno vodo. V njem bom snemal zgodbe z znanimi Slovenci. Eno smo že posneli z Martinom Golobom, ki je tudi blagoslovil kombi. Zdaj bomo še malo spremenili koncept in jeseni začeli s pogovori. Brivnico bi rad približal širši javnosti. Rad bi ločil, da gre moški v brivnico, ženska pa k frizerju. Verjamem, da si bodo moški po ogledu pogovorov želeli priti.

Zdaj bo Shavy, kot si poimenoval svojo potujočo brivnico, zaseden s snemanji. Bodo lahko vanj vstopili navadni smrtniki?

V prihodnje bomo organizirali dogodke na različnih lokacijah, kamor bodo lahko prišli vsi. Radi bi strigli tudi otroke in približali brivnice tudi njim. Najprej bi rad naredil prepoznavnost. Zaenkrat bomo snemali oddaje in bomo malo manj dostopni, potem pa vse več.

Se je oglasila kakšna televizija?

Ne, ampak tudi sam nisem naredil nič v tej smeri, saj bi se rad javljal preko svojih kanalov. Kasneje bi rad naredil pogovore tudi z običajnimi ljudmi, ne le slavnimi. Če je nekdo mojster svojega poklica, ki se ga premalo spoštuje, bi rad s tem doprinesel k dvigu ugleda.

Imaš s kombijem načrte tudi za tujino?

So me že klicali in načrtujem tudi to. Pred kratkim sem postrigel ekipo Hajduka in najverjetneje bom šel do Splita, da jih spet postrižem, jim predstavim kombi.

Urejal si tudi lokalne gasilce.

Med gašenjem požara na Krasu sem jim želel s tem malo dvigniti moralo. Ker imam brivnico v Postojni, sem uredil postojnske gasilce. Fino se mi zdi, da pomagaš nekomu s takimi gestami, ki te nič ne stanejo, oziroma me toliko, da tisti čas nisem v brivnici. Gasilci so carji in enkrat smo jih že strigli. To te napolni s posebno energijo.

Omenil si, da boste imeli distribucijo. Za katero blagovno znamko?

Hairbond iz Anglije. Nimam težav z geli za srednji rang. Iščem nekaj zelo premium, ker imam stranke, ki si tega želijo. Ne gledajo na ceno, ampak zelo cenijo svoj čas. Potrebujem vrhunske izdelke, ki jih uporabljajo nogometaši v premier ligi. Oni potrebujejo frizure, ki jim zdržijo cele tekme, v dežju in snegu.

Kaj najpogosteje svetuješ strankam oziroma bi želel, da bolj upoštevajo?

Bolj morajo upoštevati, da brada iz bradača hitro naredi berača. Brada mora biti urejena, pravilno pristrižena. Zavedati se morajo, da se dela brada glede na obliko obraza. Če prinese sliko nekoga, ki ima podolgovat obraz, on pa okroglega, želen videz na njem ne bo videti dobro. To so osnove.

Kako pogosto naj bi moški obiskovali brivnice, če želijo biti urejeni?

Na britje naj bi hodil enkrat tedensko, lahko pa tudi vsak dan. K nam pridejo od enkrat tedensko do enkrat mesečno. Odvisno je, če so pripravljeni doma še sami kaj narediti. Če se sami malo pobrijejo po vratu, takoj pridobijo nekaj dni. Dobro je, da sledijo liniji, ki smo jo mi naredili.

Kako dolgo že nosiš brado oz. kdaj si se nazadnje odločil za clean shave?

Brado nosim sedaj že kakšnih deset let, vendar različne dolžine.

Nekoč ni bilo žensk, ki bi brile. Danes to ni več ovira.

Zdaj jih je vedno več. Tudi tu počasi prihaja do sprememb. Zdaj se je že pokazalo, da ne gre več za trend, ampak bodo brivnice ostale. Brivnice so se vrnile, ker so frizerji imeli moško striženje za neko storitev, ki je bila narejena mimogrede, med ženskim barvanjem. Moški bi tudi radi nekaj več.

V frizerstvu velja za prestolnico mode London, kaj pa v brivstvu?

Glede modernega barberinga je London, kar se pa klasike tiče, je v ospredju Turčija, Egipt in celoten arabski svet, kjer imajo brivnice dolgo tradicijo in jih je treba zelo spoštovati. Glede samega britja se mi težko primerjamo z njimi, če je nekdo že kot otrok začel preživljati čas v brivnici in tam pomagati. Pri njih je v brivnicah vedno živahno. So tudi cenovno dostopnejše in se pozna, da so zato vsi bolj urejeni.

Kakšni so trenutni trendi?

Ravno sem se vrnil iz Milana in nas še niso čisto sprejeli z bradami. Še vedno je v ospredju clean shave. Nekdo, ki ima brado, ker mu ta pomaga pri izboljšavi obraza, jo bo pač nosil. Glede trendov pri frizurah je bil pred tremi leti, ko sem bil v Londonu, zame šok, da so bili moški postriženi na crope in so nosili frufru naprej. Tu smo tudi koga tako postrigli, a smo potem drugače oblikoval frizuro, da se ni videlo, da ima frufru. Zdaj je postala ta frizura tu nekaj običajnega in jo nosi veliko mladih fantov. Naslednji korak je mullet, kjer so zadaj daljši lasje. Ta trend se je pri nas hitro prijel. Pri vsem skupaj veliko pomaga Instagram.

Kaj bi svetoval mladim brivcem?

Zagotovo potrebujejo dobrega mentorja. Danes si lahko v brivstvu za svoj krog strank tako rekoč takoj najboljši. Pomembno je, da se izobražuješ in delaš v ekipi, zaradi katere se izboljšuješ. Na začetku potrebuješ to. Biti zaprt sam v svoji garaži je sicer super, a mislim, da je fino, če dosežeš v življenju nekaj več.

Omenil si, da pripravljaš akademijo in distribucijo izdelkov. Je brivnica v Ljubljani še del tvojih načrtov za prihodnost?

Želim si tudi brivnice v Ljubljani. Glede lokacije se že dogovarjamo in najbrž bo nekje v centru mesta. Začel sem v centru in to je nekako moj prostor. Zdaj jih je v centru že veliko in to je super. Pa naj bo še ena. (Smeh.)

Tekst: Nina Nagode

Foto: Nejc Puš, Valter Leban

Povzeto po: revija Frizer

Strigli za družino, ki je ostala brez očeta in dedka

Mon, 08 Jan 2024 11:00:37 GMT

Strigli za družino, ki je ostala brez očeta in dedka

V Brivnici Ozbič so z dobrodelnim dogodkom zbrali okoli tisoč evrov.

Izkušeni in priznani slovenski brivec Luka Nebec je leta 2021 prevzel prenovljeni Ozbičev salon v Postojni.

Slovenke in Slovenci z različni dobrodelnimi podvigi vedno znova dokazujemo, da smo izjemno srčen narod, pripravljen sočloveku priskočiti na pomoč v najtežjih trenutkih.

Tokrat so veliko srce pokazali frizerji Brivnice Ozbič iz Postojne, ki so minuli petek organizirali dobrodelni dogodek za družino, ki jo je pred decembrskimi prazniki doletela tragična usoda in je v trčenju vlaka izgubila očeta in dedka.

Izkušeni in priznani slovenski brivec Luka Nebec je leta 2021 prevzel prenovljeni Ozbičev salon v Postojni.

Noben denar ne more družini nadomestiti očeta in dedka, a zdi se mi, da vseeno lahko pomagamo, če jim damo vedeti, da niso sami.

»Za to smo se odločili, da lahko v težki situaciji podpremo družino, ki potrebuje pomoč. Letos praznujemo stoletnico brivnice, zato bi bili radi iz spoštovanja do preteklosti dobrodelni tudi v prihodnosti,« o hvalevrednem dobrodelnem dogodku, ki se je odvil minuli petek, pove eden najbolj priznanih brivcev v Sloveniji Luka Nebec .

Dober občutek

»Bilo je odlično, sproščeno, odzivi so čudoviti, veseli me, da smo imeli tolikšno podporo. Občutek, ko spoznaš solidarne in srčne ljudi, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč, so izjemni,« še pravi Nebec, ki ga je grozljiva nesreča, v kateri je družina ostala brez dveh družinskih članov, očeta in dedka, strašno pretresla. »Postojna je majhen kraj, veliko ljudi družino pozna osebno. Nekatere življenjske zgodbe so enostavno pretresljive,« še pravi priznani brivec, ki pa ga veseli, da je lahko s svojo ekipo družini pomagal po najboljših močeh.

Štirje brivski stoli so bili večino časa zasedeni, frizerji so imeli polne roke dela. Zaslužek bodo namenili nesrečni družini.

»Dober občutek je pomagati ljudem. Prepričan sem, da bomo še kdaj ponovili kaj podobnega,« doda Nebec in nam zaupa, da so na dobrodelni petek ostrigli in pobrili približno 40 gostov, zbrali pa so okrog tisoč evrov. »Ni ne vem kaj, a nekaj je, predvsem pa je pomembno, da pokažemo, da znamo stopiti skupaj in si pomagati. Noben denar ne more družini nadomestiti očeta in dedka, a zdi se mi, da vseeno lahko pomagamo, če jim damo vedeti, da niso sami in da nekdo misli na njih,« še pravi Nebec, ki bo celotni izkupiček, namenjen družini, nakazal Društvu prijateljev in mladine PO-PI.

Povzeto po: slovenskenovice.si

Potujoča brivnica

Sun, 07 Aug 2022 09:01:25 GMT

Potujoča brivnica

Luka Nebec je znani slovenski brivec, ki je svojo pot začel kot strojnik, a je kmalu opazil, da ga britje in friziranje bolj veseli. Rad ima izzive, zato se je odločil, da avtomobilsko klasiko – kombi chevrolet chevy, letnik 1971 – predela v brivnico na kolesih. Svoje delo pa opravlja tudi v postojnskem salonu Ozbič, ki ima že skoraj stoletno tradicijo.

Brivec po poklicu, gentleman po duši.

Brivec po poklicu, gentleman po duši, so besede, s katerimi se je opisal Luka Nebec. »Rad imam izzive in opravljati poklic brivca je zame prav poseben izziv, saj gre za obrt, ki je močno prežeta s tradicijo. Na brivce sem vedno gledal s spoštovanjem, videl sem jih kot izjemne ljudi, ki spoštujejo tradicijo in so sočasno v koraku s časom, ob vsem tem pa zmorejo s kirurško natančnostjo iz moških delati gospode. To me je tako navdušilo, da sem se odločil, da bom v slovenijo vrnil to tradicionalno obrt.«

Brivnica Ozbič: 98-letna tradicija

Ko govorimo o brivnici Ozbič, beseda teče o 98-letni tradiciji, ki si zasluži pravo mero spoštovanja. Prvič je brivnica svoja vrata odprla že leta 1924 in neprekinjeno delovala vse do leta 2015. Zaprta je bila samo dvakrat, prvič med epidemijo sifilisa, drugič pa ob strašnem žledolomu, ki je udaril po Postojni.

Prepoznavna hiša na vogalu.

Gospod Janko Ozbič je sin Viktorja Ozbiča, ustanovitelja brivnice. Ko je oče sinu predal brivnico, je ta skrbel za nadaljevanje družinskega posla in ohranjanje brivske kulture vse do svojega 90. leta. »Zato oba gospoda veljata za legendi Postojne in brivstva na slovenskem. Bi pa, če smem, izkoristil priložnost, da vse bralce povabim v brivnico Ozbič, kjer nimamo le legendarnih brivskih stolov in odličnih sodelavcev, ampak tudi brivski muzej. Tega se res splača obiskati, pa ne samo bradačem.«

O idjeji

Shavy BarberVan je ena od blagovnih znamk njegovega podjetja Luka's den barber group. »Ideja se je porodila, ko sva z mojim dobrim prijateljem Matjažem Jerančičem, ki je izjemen mizar, sedela ob pivu. Potem pa se je, kot vsaka ideja, za nekaj let zavila v 'zimsko spanje' in se prebudila šele med prvim valom epidemije leta 2020. Takrat pa smo imeli veliko časa za razmislek in piljenje vseh podrobnosti. In sedaj se gremo zares.«

Potujoča brivnica.

Vse zasluge za prenovo kombija pripisuje bratoma Matjažu in Mitji Jerančiču. »Mojstra sta poskrbela za popolno prenovo oziroma obnovo oziroma predelavo. Kupili smo ga v Sloveniji, tako da gre, če ne dlakocepimo, za popolnoma domač izdelek.«

Snemanje vsebin

»Prvi in najpomembnejši razlog je ta, da bi rad brivsko kulturo približal širši publiki. Oziroma, če malo premečem besede – brivsko kulturo bi rad popeljal na vse konce Slovenije. Snemati podkaste oziroma videokaste se mi je zdela super ideja, da lahko ljudje resnično začutijo brivnico. Pa še res je zanimivo videti malce drugačen 'studio', bi rekel.«

Prva epizodo je posnel z gostom, duhovnikom Martinom Golobom:

S tem projektom je še vedno precej na začetku. »Moj cilj je, da posnamem vsaj 10 epizod, to je neka minimalna meja, za katero sem si rekel, da jo moram doseči ne glede na vse. Verjamem pa, da bomo snemali vse dokler bo zgodba zanimiva, saj je ne nameravamo zaključiti kar tako.«

Povzeto po: Družina

Postojnski gasilci imajo najbolj urejene brade

Thu, 21 Oct 2021 09:38:24 GMT

Postojnski gasilci imajo najbolj urejene brade

Postojnski gasilci, sicer že občudovanja vredni junaki, so po nedavnem brivskem razvajanju nedvomno tudi najlepše urejeni. Za posebno brivsko izkušnjo postavnih in predanih mož je namreč poskrbela najstarejša slovenska brivnica Ozbič.

Foto: Doris Komen

Izkušeni in karizmatični Luka Nebec, ki je ponovno oživel postojnsko brivnico, si prizadeva čare, ki jih ima gosposko urejanje, razširiti po vsej lokalni skupnosti. Ker so ravno gasilci junaki, ki dnevno skrbijo za varnost in reševanje vseh nas, je bil tokratni brivski obisk namenjen samo njim. V zahvalo za nesebičnost in v znak spoštovanja. Med intervencijskimi vozili in opremo, v njihovem domačem okolju, so bili deležni pozornosti, ki si jo zaslužijo pravi moški. Luka in Luka sta v edinstvenem ambientu poprijela za britev in z gasilci preživela prijeten moški dopoldan.

Foto: Doris Komen

Tem za pogovor ni manjkalo, saj sta bila oba brivca v svojem domačem kraju mladinska gasilca, postojnski gasilci pa zveste stranke Ozbičevega salona, kar je bila še dodatna gesta, ki je priklicala spomine na legendarno postojnsko brivnico. Odslej ta znova živi, vrata so široko odprta vsem fantom in gospodom, v njej veje edinstveno vzdušje in se spretno vihtijo najostrejše britve ter nastajajo najprivlačnejše brade in pričeske.

Foto: Doris Komen

V želji, da bi lično urejene brade in pričeske gasilcev srečevali čim večkrat brez gasilske opreme, ki jim jo ta navadno zakriva ob številnih intervencijah, kličemo gasilcem srečno!

Povzeto po: noviceznotranjske.net

Ozbič, brivnica z najdaljšo brado, ponovno odpira vrata

Thu, 22 Jul 2021 08:38:04 GMT

Ozbič, brivnica z najdaljšo brado, ponovno odpira vrata

Skrbno obnovljen nekdanji brivsko-frizerski salon Ozbič na Ljubljanski cesti v Postojni danes ponovno odpira svoja vrata. Občina Postojna in zavod Znanje, ki bo upravljal s salonom, sta s tem sklenila večletni projekt, katerega glavni namen je predstaviti in ohraniti dragoceno lokalno dediščino, obuditi staro obrt ter promovirati njen podjetniški potencial.

Prenovljeni Ozbičev salon v Postojni.

Kot je poudarila direktorica zavoda Znanje Tatjana Hvala, pri projektu revitalizacije legendarnega brivsko-frizerskega salona Ozbič ne gre zgolj za prenovljene zidove in obnovljeno opremo lokala, temveč “gre za poklon in spoštovanje obrtniške tradicije, kulturne dediščine ter kolektivnega spomina lokalne skupnosti. Obenem pa tudi za spodbudo in priložnost prihodnji generaciji, da sama ustvari svoje zgodbe na temeljih, ki so jih postavili naši predniki.”

V obnovljenem Ozbičevem salonu je ohranjena tudi vsa originalna oprema iz leta 1936.

Uradno odprtje salona bo danes ob 18. uri. Vodil ga bo komik Gašper Bergant, na ogled bo stalna razstava o dediščini salona, pripravljajo pa tudi družinsko delavnico izdelovanja žepnega ogledalca. Obiskovalci bodo spoznali tudi mojstra Janka Ozbiča, ki je navdih celotni zgodbi, in mladega brivca Luko Nebca, ki bo v Postojni nadaljeval dolgoletno brivsko tradicijo.

Vrata zaprli le dvakrat

Eden najbolj celovito ohranjenih obrtniških objektov na Slovenskem iz časa pred drugo svetovno vojno je svoja vrata prvič odprl leta 1924, ko je prva generacija brivcev iz družine Ozbič začela urejati brke in pričeske italijanskih karabinjerjev, uradnikov in domačinov.

Pod vodstvom Viktorja Ozbiča in nato njegovega sina Janka Ozbiča je salon deloval vse do konca januarja 2015. V 90-letnem delovanju je vrata zaprl le dvakrat: leta 1948 zaradi epidemije tifusa in leta 2014 zaradi žleda.

Stavbo, ki je še vedno v lasti družine Ozbič, je leta 2017 v najem prevzela Občina Postojna in poskrbela za obnovo. Ta je potekala vse od leta 2018 v dveh fazah, v okviru katerih so uredili tako zunanjost kot notranjost objekta in prostoru dali novo vsebino, ki bo namenjena predvsem promociji domačih obrti.

V nekdanjem ženskem salonu je postavljena stalna razstava o zgodovini salona, prostor pa je prilagojen tudi za družabna srečanja.

Iz zelene v rožnato

Točna letnica nastanka hiše ni znana, je pa v katastru iz leta 1875 kot prvi lastnik omenjen Janez (Johan) Vičič. Poseben pečat je stavbi vtisnil njegov sin, črkoslikar Miroslav Vičič, ki je bil na začetku 20. let prejšnjega stoletja lastnik celotne stavbe z dvema stanovanjema in je avtor poslikav notranjih prostorov. “Med obnovo nas je v ženskem salonu presenetil le mestoma poškodovani liti teraco tlak, ki smo ga obnovili,” je povedala Eda Belingar iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki je bdel nad obnovo in poskrbel, da je prostor ohranil elemente preteklosti. V salonu so ohranili in restavrirali tudi vso originalno opremo iz leta 1936, med katero najbolj izstopajo znameniti rdeči brivski stoli.

Po besedah arhitekta Tomaža Biščaka, ki je pripravil idejni projekt za prenovo salona, je bila obnova zelo zahtevna, pri njej pa je sodelovalo med 50 in 60 različnih obrtnikov in izvajalcev. Pred dvema letoma je najprej novo preobleko dobila zunanja podoba salona, ki se je iz zelene spremenila v izvorno rožnato barvo. S prenovo notranjosti so vse prostore povezali v funkcionalno celoto. V notranjosti, ki predstavlja živi muzej, so obnovili moški salon oziroma brivnico, ženski salon so preuredili v družabni prostor, kjer je postavljena etnološka razstava o delovanju salona, uredili pa so tudi zunanjo teraso.

Celoten projekt je vreden 212.705 evrov, izbran je bil na razpisih LAS med Snežnikom in Nanosom in financiran iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, evropskega sklada za regionalni razvoj in državnega denarja. Obe fazi projekta pa je pripravila RRA Zeleni kras.

Znamenita rožnata stavba ob Ljubljanski cesti s stoletno brivsko tradicijo ponovno odpira svoja vrata.

Nova poslovna priložnost

Po besedah vodje projekta in obenem predsednice LAS med Snežnikom in Nanosom Maje Piškur je glavni namen revitalizacije brivske obrti ustvariti nove poslovne priložnosti za razvoj novih, inovativnih storitev in produktov. Občina Postojna in Zavod Znanje si zato prizadevata najti najemnika prostorov, ki bi nadaljeval s stoletno brivsko tradicijo. Po dveh neuspelih pozivih za najemniškega kandidata že potekajo dogovori za nova poslovna sodelovanja.

V Postojno so uspeli pritegniti priznanega gostujočega brivca Luko Nebca, ki je v prenovljenem salonu že včeraj začel s promocijskim britjem. “Odziv je presegel vsa pričakovanja. Za ta teden so zapolnjeni že vsi termini,” je povedal Nebec, ki bo svojo prisotnost v salonu zagotavljal glede na povpraševanje. Sicer pa, kot pravi, v zgodbi znamenitega postojnskega salona čuti poseben čar, predvsem pa veliko spoštovanje do brivske dediščine in mojstra.

Na brivski stol je včeraj med prvimi po več letih ponovno sedel 83-letni Janez Svete, ki se je iz Orehka v Postojno pripeljal s prostovoljci iz zavoda Sopotniki. “Dolga leta sem bil redna stranka v Ozbičevem salonu. Zelo sem vesel, da spet obratuje. Gotovo pridem še,” je zadovoljen povedal ob odhodu iz salona.

Povzeto po: primorske.svet24.si

Frizer in brivec, občasno pa tudi tolažnik in “spovednik” za moške

Fri, 18 Sep 2020 09:54:02 GMT

Frizer in brivec, občasno pa tudi tolažnik in “spovednik” za moške

Obisk brivca je bil nekdaj pomembno opravilo. Urejena brada je pomenila urejenega moškega. Da bi se ti časi vsaj majčkeno vrnili, si prizadeva Luka Nebec, frizer in brivec. Moške skrivnosti tokrat z nekom, ki dela zgolj z moškimi. �� Čeprav ga za rokav cukajo tudi ženske.

Foto: Luka Klarič

Kako krmarite med vsemi prijetnimi in manj prijetnimi dolžnostmi vsakdanjika?

Delo s strankami je zelo specifično, vendar se mi zdi, da sem se zelo dobro znašel v svojem poklicu, tako da mi to ne predstavlja večjih težav. Zanimivo je predvsem to, da se delovnik ne konča ob določeni uri. S strankami se srečuješ tudi v prostem času, na primer na sprehodu. Po drugi strani pa je treba prav zaradi tega paziti na dostojnost. Ne spodobi se na primer kolovratiti mrtvo pijan.

O moških krožijo številni stereotipi in miti. Katerega najbolj presegate, rušite?

Nikoli se nisem imel za moškega, ki bi ga tovrstni stereotipi definirali. Stereotipe pa v brivnicah uporabljamo predvsem za šale in smeh.

Škarje ste vihteli že kot deček. Opravljate sanjski poklic? Kdaj in kako se je rodilo zanimanje zanj?

Začel sem že pri vsega 12 letih, vendar takrat bolj zaradi nuje – treba je bilo postriči bratca – kot zaradi užitka. Ko sem se vpisal na frizersko šolo, nisem točno vedel, kaj lahko pričakujem. Zdaj je to moj sanjski poklic. Rad imam gentlemansko, moško sceno. Ves dan si z ljudmi, razpravljaš o raznih stvareh, kot so avtomobili in podobno. Občasno se družimo tudi ob cigari in kapljici viskija.

Raje brijete ali strižete?

To je zelo pogosto vprašanje. Lahko pa rečem, da se težko odločim za eno od naštetega, saj gresta britje in striženje z roko v roki. Je pa res, da ko na ulici vidim nekoga z neurejeno brado, takoj začnem razmišljati, kako bi mu urejena brada lahko izboljšala njegov videz in navsezadnje tudi življenje. �� Marsikdaj se je zgodilo, da si je kdo prišel uredit brado, videl rezultat in naslednjič povedal, da mu je žal, da ni prišel že prej.

Foto: Luka Klarič

So sopotniki striženja in britja bolj pogovori o vremenu ali beseda teče tudi o globljih, občutljivejših temah?

V brivnici so teme vse prej kot dolgočasne. Tečejo zanimive, globoke, včasih smešne debate, predvsem pa vse ostanejo v brivnici.

No, katero od njih nam pa vseeno lahko zaupate.

V zadnjem obdobju je covid seveda redna tema. Zdi se mi, da so najbolj izrazite zakonske težave.

Kaj še teži sodobne moške?

Zdi se mi, da doživljamo pomanjkanje “moških” stvari, prostorov, kjer bi se lahko družili. Ženske imajo manikure, pedikure, frizerje, wellnesse, spaje … Moškim ostane zelo malo. Pa še tja ženske zelo rade pridejo. Na primer na kak avtomobilski dogodek. Tudi mene ženske sprašujejo, zakaj ne strižem njih. Odgovarjam, da je prav, da moški ohranimo nekaj svojega. ��

Se kdaj počutite kot “spovednik” ali, če malo pretiravam, rama, na kateri se kdo zjoče, zaželen poslušalec?

Da, se, seveda, tudi to se dogaja. Tudi resne življenjske dogodke si delimo med seboj, ogromno pa je zanimivih in smešnih anekdot. Odkar pa imam redne stranke že po več let, lahko priznam, da so tudi zgodbe postale bolj osebne. Seveda pridejo tudi trenutki, v katerih ni toliko smeha in človek potrebuje le nekoga, ki posluša, vendar to vzamem kot del poklica in se mi zdi popolnoma življenjsko.

Zakaj menite, da je pri moških v zadnjih letih spet zraslo zanimanje za brade? Gre za simbol moškosti, samozavesti, statusa?

Jaz se pri tem ponavadi vprašam ravno nasprotno: zakaj je tako dolgo trajal trend, da se je brado brilo “na ničlo”? Tukaj ne vidim simbola moškosti in izkazovanja statusa, ampak gre za stvar, ki je nekaterim všeč, drugim pa ne. Urejena brada dejansko lahko popravi obliko obraza in tako izboljša celotni videz oziroma imidž moškega.

Foto: Luka Klarič

Opažate, da je dandanašnji moški odnos do urejenosti drugačen, kot je bil nekoč? Je bolj sprejemljivo, da je moški zelo urejen, da veliko časa preživi v kopalnici? Nekateri moški imajo celo več kozmetike od svojih dragih.

Seveda se je na tem področju spremenilo veliko, Slovenci smo veliko bolj odprti do urejenosti moškega. Ni pa treba zato preživeti veliko časa v kopalnici, dandanes imamo veliko pripomočkov, da za urejenost poskrbimo hitro in vseeno kakovostno. Za to ne potrebujemo cele omare izdelkov, ampak le nekaj dobrih.

Kateri je vaš najljubši konjiček in zakaj?
Zame predstavlja konjiček kar moj posel, tudi v svojem prostem času sem z glavo veliko časa pri razvijanju idej za brivnico. Sicer pa se veliko rekreiram, skrbim za svoje zdravje, v zadnjem času tudi z osebnim trenerjem.

Tri stvari, ki jih po vašem mnenju na tem svetu najbolj primanjkuje, in zakaj.
Kvalitetnih brivnic, dobrih brivcev in urejenih brad. ��

Kateri dogodek, preizkušnja v življenju sta vam dala najbolj misliti?

Iz vsakega dogodka se poskušam naučiti kar največ, v življenju so vse izkušnje po svoje pomembne in so me oblikovale v osebo, kakršna sem danes.

S čim, kje, kako in kdaj se duhovno napolnite?

Na sprehodu s psom, na treningu, zelo rad pa imam tudi odklope za vikend, ko si z drago privoščiva kak izlet.

Vaša največja osebna in družinska želja/cilj za prihodnost?

Joj, imam toliko želja, idej in ciljev, da ne vem, kje bi začel naštevati. �� Na službenem področju si želim razviti brivstvo in ga postaviti na novo raven. Na dolgi rok si želim, da moški začnejo znova hoditi v brivnice in se tam družiti.

Povzeto po: Aleteia